Muslimani verujemo, da je Kur’an Božja beseda, ki ni ustvarjena.
Rekel je Imam Adžuri:
اعلموا رحمنا الله تعالى وإياكم : أن قول المسلمين الذين لم تزغ قلوبهم عن الحق ، ووُفقوا للرشاد قديما وحديثا : أن القرآن كلام الله عز وجل ، ليس بمخلوق ؛ لأن القرآن من علم الله تعالى ، وعلم الله عز وجل لا يكون مخلوقا
“Vedi, naj se Allah usmili nas in vas, da je prepričanje muslimanov, čigar srca niso zašla od resnice in so na pravi poti, da je Kur’an Allahov govor. On ni ustvarjen, ker je del Allahovega znanja in kot takšno ne more biti ustvarjeno.”
Tisti, ki propagirajo to zablodo nimajo argumentov iz Kur’ana in sunne, temveč svoje stališče skušajo racionalno podkrepiti, zaradi česar so prethodno zanikali nekatere Allahove lastnosti. Pravijo, da atributi obstajajo samo v ustvarjenih bitjih, kar jih je tudi na nek način pripeljalo do napačne trditve, da je Kur’an ustvarjen. Med takšne sekte uvrščamo muatezile, ki dajejo prednost razumu nad razodetjem in hkrati verjamejo, da je Kur’an ustvarjen.
Tiste, ki imajo napačno prepričanje delimo v tri skupine:
1. skupina trdi, da je Kur’an ustvarjen (neverniki)
2. skupina je neopredeljena, torej ne trdijo da je ustvarjen in istočasno ne trdijo, da je Allahov govor (neverniki, za katere je imam Ahmed rekel, da so hujši od džehmitov)
3. skupina trdi, da je naše izgovarjanje Kur’ana ustvarjeno (prav tako neverniki)
Rekel je šejhul Islam ibn Tejmijje:
Ko so džehmiti diskutirali z imamom Ahmedom glede tega ali je Kur’an ustvarjen, so svojo zablodo poskušali argumentirati z besedami Allahovega Poslanca ﷺ: “El-Bekara in El-Imran (kur’anski suri) bosta ob Sodnem dnevu prišli, kot dva oblaka.”
Rekli so: “Tisto, kar prihaja in odhaja je lahko samo stvaritev.”
Imam Ahmed jim je odgovoril s Kur’anskim verzom:
هَلْ يَنظُرُونَ إِلَّا أَن تَأْتِيَهُمُ الْمَلَائِكَةُ أَوْ يَأْتِيَ رَبُّكَ أَوْ يَأْتِيَ بَعْضُ آيَاتِ رَبِّكَ
“Mar čakajo, da pridejo k njim angeli ali da pride tvoj Gospodar, ali nekatera znamenja od tvojega Gospodarja?” (6, 158)
وَجَاءَ رَبُّكَ وَالْمَلَكُ صَفًّا صَفًّا
“in bo prišel tvoj Gospodar in angeli, vrsta za vrsto.” (89, 22)
Rekel je Imam Adžuri:
اعلموا رحمنا الله تعالى وإياكم : أن قول المسلمين الذين لم تزغ قلوبهم عن الحق ، ووُفقوا للرشاد قديما وحديثا : أن القرآن كلام الله عز وجل ، ليس بمخلوق ؛ لأن القرآن من علم الله تعالى ، وعلم الله عز وجل لا يكون مخلوقا
“Vedi, naj se Allah usmili nas in vas, da je prepričanje muslimanov, čigar srca niso zašla od resnice in so na pravi poti, da je Kur’an Allahov govor. On ni ustvarjen, ker je del Allahovega znanja in kot takšno ne more biti ustvarjeno.”
Tisti, ki propagirajo to zablodo nimajo argumentov iz Kur’ana in sunne, temveč svoje stališče skušajo racionalno podkrepiti, zaradi česar so prethodno zanikali nekatere Allahove lastnosti. Pravijo, da atributi obstajajo samo v ustvarjenih bitjih, kar jih je tudi na nek način pripeljalo do napačne trditve, da je Kur’an ustvarjen. Med takšne sekte uvrščamo muatezile, ki dajejo prednost razumu nad razodetjem in hkrati verjamejo, da je Kur’an ustvarjen.
Tiste, ki imajo napačno prepričanje delimo v tri skupine:
1. skupina trdi, da je Kur’an ustvarjen (neverniki)
2. skupina je neopredeljena, torej ne trdijo da je ustvarjen in istočasno ne trdijo, da je Allahov govor (neverniki, za katere je imam Ahmed rekel, da so hujši od džehmitov)
3. skupina trdi, da je naše izgovarjanje Kur’ana ustvarjeno (prav tako neverniki)
Rekel je šejhul Islam ibn Tejmijje:
Ko so džehmiti diskutirali z imamom Ahmedom glede tega ali je Kur’an ustvarjen, so svojo zablodo poskušali argumentirati z besedami Allahovega Poslanca ﷺ: “El-Bekara in El-Imran (kur’anski suri) bosta ob Sodnem dnevu prišli, kot dva oblaka.”
Rekli so: “Tisto, kar prihaja in odhaja je lahko samo stvaritev.”
Imam Ahmed jim je odgovoril s Kur’anskim verzom:
هَلْ يَنظُرُونَ إِلَّا أَن تَأْتِيَهُمُ الْمَلَائِكَةُ أَوْ يَأْتِيَ رَبُّكَ أَوْ يَأْتِيَ بَعْضُ آيَاتِ رَبِّكَ
“Mar čakajo, da pridejo k njim angeli ali da pride tvoj Gospodar, ali nekatera znamenja od tvojega Gospodarja?” (6, 158)
وَجَاءَ رَبُّكَ وَالْمَلَكُ صَفًّا صَفًّا
“in bo prišel tvoj Gospodar in angeli, vrsta za vrsto.” (89, 22)
